Članek je krajši sestavek, navadno namenjen lahkotnejšemu in poljudnejšemu razpravljanju o kakšnem političnem, gospodarskem, kulturnem, športnem ali drugem predmetu vsakdanjega življenja. Članek ima svoje mesto predvsem v časopisu in reviji. Članki objavljeni v strokovnih revijah (strokovni ali znanstveni članek) so ponavadi daljši in zahtevnejši za branje, saj so namnjemi ožjemu krogu bralcev. Pri objavi članka v reviji ali časopisu je potrebno upoštevati navodila, ki jih objavijo ali določijo uredniki.

 

PRIMER ČASOPISNEGA ČLANKA
ČLANEK 1 (Vir: Štajerski tednik, petek 21. oktobra 2011)

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLANEK 2 (Vir: http://www.mdsskp.si/clanki/MDSS-telefon.jpg

 

 

 

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

PRIMER ČLANKA V REVIJI
ČLANEK prvi del (Vir: Didakta, marec-april 2015, številka 179, letnik XXV, stran 7,8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLANEK drugi del (Vir: Didakta, marec-april 2015, številka 179, letnik XXV, stran 9,10)

 

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

​

PRIMER NAVODIL AVTORJEM ČLANKOV
 

Oblika strokovnega članka
Besedilo strokovnega članka mora biti v angleškem jeziku v neosebni obliki.
Tekst  strokovnega članka mora biti v pisavi Times New Roman (velikost pisave 12) z enojnim razmikom med vrsticami. Naslovi so pisani krepko.
Strokovni članek mora vsebovati po vrstnem redu:

• Naslov

• Ime in priimek avtorja/avtorjev

• Ime šole oz. institucije

• Kratek povzetek (50-80 besed z ključnimi besedami)

• Uvod

• Predstavitev (metodologija, raziskave, primeri dobre prakse)

• Diskusija in zaključek

• Viri

​

Navodila avtorjem člankov
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s presledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si ali na elektronski naslov urednika revije tomaz@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kakovosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri nosilcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spoštovanje zasebnost pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah.
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov.
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustreznimi podnaslovi.
Število opomb in njihov obseg naj bosta v članku minimalna.
V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki:

​

​

​

SESTAVA ČLANKA in RAZLAGA POSAMEZNIH DELOV

Zgradba članka (Vir: DELO, Torek, 4. april 2017, Leto 59, številka 78)

 

​

​

Nekaj splošnih napotkov za pisanje poljudnih člankov o znanosti

Temeljni namen poljudnoznanstvenega članka je čim večjemu krogu ljudi predstaviti neko znanstveno področje, odkritje ali kak pomemben dogodek. Zmotno je prepričanje, da mora poljudni članek poučevati. Poljudni članek mora bralca najprej motivirati in prepričati, da je neka tema sploh dovolj zanimiva, da si bo vzel čas in se vanjo poglobil. Piscu članka, ki se ponavadi na temo zelo dobro spozna, je zanimivost obravnavanega problema samoumevna, zato se običajno osredotoči predvsem na pojasnjevanje podrobnosti, kar je za njegove strokovne kolege sicer zelo zanimivo, a pri tem izgubi večino bralcev. Bralci, ki jih zanimajo podrobnosti, bodo že sami našli informacije.
Temeljna značilnost potencialnih bralcev poljudne znanosti je, da so za branje načeloma zelo motivirani, vendar jih v to zares nihče ne sili. To niso študenti, ki morajo učbenik ali skripto nujno prebrati, da bodo lahko naredili izpit. So bralci, ki berejo v svojem prostem času in za zabavo, zato jih lahko pisec hitro izgubi, če ni dovolj zabaven. Takšne bralce mora imeti pisec poljudnega članka v mislih, ko se loti pisanja.
Pri piscih, ki so aktivni znanstveniki in niso vešči poljudnega pisanja, je največja nevarnost, da bodo teksti zgolj golo naštevanje dejstev. Da je članek berljiv in zanimiv, mora biti zelo bogat z analogijami in vsaj malo zabaven. Poljudni članek ima, podobno kot znanstveni, tudi svojo specifično strukturo, ki jo je potrebno spoštovati. Tipična struktura dobrega poljudnega članka je povsem enaka kot pri dramskemu zapletu. Razdelimo jo lahko na pet elementov:

1. Naslov: Pri poljudnem članku je zelo pomemben naslov, ki mora bralca pritegniti in motivirati za branje. Če je avtorjev naslov preveč opisen in suh, ga urednik spremeni v podnaslov in doda svoj naslov, ki bi bolj pritegnil.

2. Motivacijski uvod: Ključen je tudi prvi odstavek, ki mora tematiko, ki jo obravnava članek, uvesti recimo z zanimivim citatom, s kratko zgodbico, anekdoto, z možno aplikacijo odkritja ipd. Bralec poljudnega članka mora imeti občutek, da bere zanimivo zgodbo.

   • PRIMERI: »Ne mine dan, da se ne bi neprestano borili za življenje. Sovražnik je neviden in napada z vseh strani. Napadalci se plezajo po koži, nam vstopajo v usta, nos in oči. Bitke z vsiljivci so tihe, a smrtonosne. Ponavadi se bije trd boj mož na moža, zelo priljubljeno pa je tudi kemično orožje…« (O imunskem sistemu)

   • »Veliko mladih staršev bi si verjetno želelo, da bi novorojenček prišel na svet opremljen z navodili za uporabo. Morda se sliši nenavadno, a takšna navodila se resnično nahajajo v vsakem otroku, a nimajo dosti skupnega s starševstvom. V otroka se prenesejo iz njegovih staršev ob spočetju in so skrita v kromosomih. V kromosomih so shranjena vsa navodila, za razvoj in delovanje človeškega bitja…«

   • »Moj prvi učitelj paleontologije je bil skoraj tako star kot živali, ki jih je obravnaval…«

3. Umestitev in opis kraja dogajanja: pojasnitev osnovnih pojmov obravnavane teme in umestitev problematike v bralčevo predznanje oziroma predstavo o svetu. Lahko tudi zgodovina obravnavane teme.

4. Zaplet: Predstavitev problema po možnosti na čimbolj konkretnem primeru, ki naj bo bralcu blizu.

5. Razplet: Možne rešitve problema…

6. Pika na i: Tudi odstavek na koncu članka je zelo pomemben.

   • PRIMERI: »Upamo lahko le, da se spletni strežniki Nase ne bodo sesuli zaradi prevelikega prometa, ko bodo na njih objavili nove slike golih kvazarjev.«

   • »Če sta malo zmedeni, in vam ni nič več jasno, potem ste na dobri poti, saj je danski fizik Niels Bohr, ki velja za očeta kvantne fizike, nekoč dejal: ‘Kogar kvantna fizika ni pretresla, je ni razumel!’«

Ponavadi se pisanja lotimo po naslednjem tristopenjskem obrazcu (povzeto po knjigi Herberta in Jill Meyer: How to Write – Communicating Ideas and Information):

1. Organizacija pisanja

   • Izberi zvrst besedila. (Komu je namenjeno?) Zvrst določa formo.

   • Določi ključne točke. (O čem bo tekla beseda?) Točke so odvisne od zvrsti.

   • Zberi podrobnosti. (Čim več informacij…)

2. Priprava osnutka

   • Določi sporočilo. (Kaj hočeš povedati bralcem?)

   • Naredi pregled vsebine po točkah.

   • Napiši prvi osnutek. (Besedilo širiš in poglabljaš po točkah.)

3. Piljenje besedila

   • Bodi natančen.

   • Bodi jasen; (izogibaj se dvoumnosti).

   • Bodi konsistenten.

   • Bodi kratek; ne ponavljaj.

   • Bodi vljuden in pošten.

   • Bodi zmeren glede obsega in podrobnosti; (ne poskušaj povedati vsega, kar veš).

   • Ne spreminjaj stila, ko ga enkrat izbereš (resen, agresiven, formalen, zabaven…).

   • Pazi na obliko (naslovnica, odstavki, črke…).

​

NAVODILA ZA DELO

1. V članku moraš uporabiti enako temo kot pri zgibanki.
2. Podatke in sliko lahko preneseš iz zgibanke ali poiščeš nove (Največ 2 sliki.).
3. Zapiši si, kje si dobil sliko, saj boš moral navesti avtorja slike.
4. Članek naj ne bo večji kot A4 (list papirja).
5. Usmerjenost članka, velikost slike in število stolpcev si izberi sam.
6. Pisava mora biti TIMES NEW ROMAN, velikosti 12 pt in obvezno ČRNE BARVE.
7. Članek mora imeti obvezno vse sestavne dele, ki so navedeni pod "Zgradba članka".
8. Narejen članek shrani pod imenom "Članek + izbrana tema" in oddaj v spletni učilnici.

ZAČETNA POMOČ: Najprej napiši naslov in motivacijski uvod. Nato umestitev ... in besedilo celotnega članka. Vstavi sliko, določi njeno velikost in položaj. Označi besedilo članka in ga razdeli na željeno število stolpcev. Pod sliko zapiši kaj je na sliki in avtorja slike. Pri tem je najlažje, če uporabiš "Polje z besedilom". Na koncu besedila dodaj svoje kratice. Celoten članek dokončno oblikuj. Tudi pri ostalih delih si lahko pomagaš oz. uporabiš "Polje z besedilom".